Medicinska stroka aktivno išče in zahteva sodobne digitalne rešitve tudi v zdravstvu

»Digitalizacija v zdravstvu je v zadnjih letih, tudi zaradi pandemije, doživela velik pospešek in postala eno hitreje rastočih področij,« pravi Anže Droljc, direktor poslovnega razvoja v podjetju Better. Zdravstvo se vse bolj seli iz bolnišnic v skupnosti in domove, kar zahteva močno digitalno podporo. »Pacienti si želijo biti vse bolj vključeni v proces zdravljenja, zato jim moramo omogočiti dostop do njihovih zdravstvenih podatkov.«

»Zdravstveni sistemi so že digitalizirani, vendar precej stihijsko in z množico nepovezanih rešitev,« pravijo na Ministrstvu za zdravje (MZ). Kot primer navajajo, da ima samo UKC Ljubljana štiri različne bolnišnične informacijske sisteme, zato je projekt digitalizacije zdravstva bolj organizacijski kot tehnološki. »Izvajalci namreč potrebujejo natančna navodila, katere podatke in kdaj naj se ti podatki pošiljajo v centralni sistem imenovan eZdravje,« povedo.

Številne sodobne digitalne rešitve že imamo

»V Sloveniji imamo na nacionalni ravni številne sodobne digitalne rešitve, med njimi eRecept, eNaročanje, register cepljenj, aplikacijo ZVEM in portal za paciente. Vzpostavljeno imamo tudi sodobno eHrbtenico, ki predstavlja temelj za vse obstoječe in prihodnje nacionalne projekte in omogoča izmenjavo podatkov med vsemi izvajalci zdravstvenih storitev in vzpostavitev vseživljenjskega eKartona pacienta. Digitalizirani so tudi osnovni procesi v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, na trgu pa se pojavlja tudi vedno več mobilnih aplikacij tako za paciente kot zdravnike, pa tudi digitalne rešitve za oddaljeno spremljanje in pomoč pacientom,« pravi Droljc. Doda, da so predvsem na nacionalni ravni vse obstoječe rešitve že povezane nad enotnim eKartonom pacienta, medtem ko se na lokalni ravni ta koncept šele uveljavlja. »Nekaj rešitev je že postavljenih tako na UKC LJ kot na Onkološkem inštitutu Ljubljana,« doda Droljc.

Osnova digitalizacije so kakovostni podatki pacientov

Sogovornik opozori, da tudi najboljše aplikacije ne morejo doseči maksimalnega potenciala, če nimajo na voljo kakovostnih in celovitih pacientovih podatkov. »Zato je ključno, da so podatki o pacientu enostavno in varno dostopni vsem deležnikom v zdravstvenem sistemu in za različne primere: v procesu zdravljenja, diagnostike ali kasneje analize, raziskav in upravljanja zdravja populacije.« Nova slovenska strategija zdravstva zato predlaga pristop, kjer so podatki shranjeni neodvisno od aplikacij, kar bo zagotovilo, da podatki niso zaklenjeni v posameznih aplikacijah in pri posameznih ponudnikih zdravstvenih storitev.

Vlaganje v digitalizacijo zdravstva ima multiplikativni učinek

»Digitalne rešitve v zdravstvu, ki so bile razvite z mislijo na končnega uporabnika, zdravnikom in zdravstvenemu osebju omogočajo, da dostopajo do informacij, ki jih potrebujejo in ko jih potrebujejo, ter hkrati minimizirajo potrebo po vnosu podatkov in v celoti odpravijo potrebo po večkratnem vnosu istih podatkov,« pravi Droljc. Takšne rešitve pomenijo, da medicinskim ekipam ostane več časa, ki ga lahko posvetijo pacientom.

»Ključni prispevek digitalizacije v zdravstvu je preglednost denarnih tokov, preglednost in kakovost izvedenega dela, vpogled pacienta v njegove podatke in sledljivost sprememb. Dobro zastavljena arhitektura pa prinaša nove 24 procese in manjšo administrativno obremenitev zdravstvenega kadra,« razložijo na MZ. Naštejejo še nekaj prednosti, in sicer: novi izvidi v nacionalnem eKartonu, nov portal zVEM, možnost pooblaščanja družinskih članov, nove telefonske centrale.

Za uspešno digitalizacijo je treba vnaprej definirati cilje projekta

»Nevarnost digitalizacije je predvsem v tem, da se je organizacije marsikdaj lotevajo brez vnaprej definiranih želenih in pričakovanih izidov: od prihranka časa do finančnih prihrankov, zadovoljstva uporabnikov, poenostavitve določenih procesov, izboljšav v procesu zdravljenja in podobno,« je opozoril Droljc in dodal, da je za uspešno digitalizacijo ključna tudi izvedba digitalne transformacije (in ne zgolj digitalizacija obstoječega stanja). Posamezen izvajalec zdravstvenih storitev mora vzpostaviti svojo multidisciplinarno ekipo, ki od samega začetka aktivno sodeluje v projektu digitalizacije.

Vsi osebni podatki so občutljive narave

»Ker so vsi osebni podatki občutljive narave in jih je treba v celoti obravnavati kot takšne, je ključno, da se v procesu digitalizacije pripravi in potem tudi izvaja sodobno strategijo celovite kibernetske varnosti,« pove Droljc.

Drugi vidik je vidik upravljanja pooblastil, da po eni strani preprečimo dostop do določenih sklopov podatkov nepooblaščenim osebam, hkrati pa damo tudi pacientom možnost, da sami nastavljajo ravni dostopov in spremljajo, kdo dostopa do katerih podatkov. »Dokler so podatki razdrobljeni po različnih aplikacijah in v različnih oblikah, je praktično nemogoče pripraviti in izvajati celovito strategijo,« pojasni strokovnjak.

Varnost in odgovornost uporabnika eZdravja

Kot piše na uradni spletni strani eZdravja, se mora pri uporabi določenih storitev eZdravja uporabnik nujno identificirati s kvalificiranim digitalnim potrdilom. To potrdilo je lahko shranjeno na profesionalni kartici ali na drugem mestu, na primer, če ima uporabnik SIGEN-CA ali drugi certifikat. Pri tem je uporabnik sam odgovoren za ustrezno varovanje potrdila, ki služi dokazovanju identitete.

Uporabniki so osebno odgovorni za uporabo svojih profesionalnih kartic, digitalnih potrdil in gesel. Če svoje potrdilo, profesionalno kartico, geslo ali PIN kodo predajo drugi osebi, ji s tem predajo svojo digitalno identiteto in ravnajo malomarno. S takim dejanjem so odgovorni za morebitne zlorabe svoje identitete. Odgovornost uporabnikov (oziroma ustanove) je, da uporablja posodobljene različice opreme, tako programske kot strojne, s čimer zmanjša varnostna tveganja. Prav tako je odgovornost uporabnika oziroma ustanove, da uporablja programsko opremo, ki upošteva predmetno zakonodajo, predpise in dobre prakse.

Kako poskrbeti za varnost?

Ker obstaja možnost različnih vdorov, je pomembno, da digitalne zdravstvene platforme, ki se uporabljajo za vzpostavitev eKartona pacienta, podpirajo vsaj naslednje koncepte:
▪ vsi klinični podatki so vedno shranjeni brez osebnih podatkov o pacientu, ki se hranijo v ločeni bazi. Povezava se naredi na ravni aplikacije, ko uporabnik dostopa do kartona vsakega posameznega pacienta;
▪ možnost nastavljanja dostopa do podatkov glede na vlogo uporabnika;
▪ možnost omejevanja dostopa do podatkov tudi na ravni posameznih atributov;
▪ vodenje podrobne sledi dostopov do podatkov.

Besedilo je prvotno objavljeno v reviji Zdravje.